Zadnji komentarji - jojo |
| Št. slik:59 (št. strani:1) |
|
jojo20.06.24 ob 16:41da ne rečem preskopa. Od mladeži sem dobil prošnjo: Kako naj rastlino s sigurnostjo prepoznam v naravi po tej fotografiji? Le »poglej si v literaturo«. Nemogoče. Sploh ni nihče podal nobene pripombe ali je na fotografiji res to kar piše. To dilemo si ustvarjate sami. Naj zaključim : Malo več informiranja nepoučenih ob prvi objavi, pa bo portal kot se šika.
|
|
jojo20.06.24 ob 16:39Je pa nekaterim res nemogoče razumeti, da so njihove informacije pomanjkljive? Sploh ne gre za to ali je bila rastlina pravilno ali nepravilno razvrščena! Gre za pomanjkljiovo informacijo! (Če se že objavljate na spletu). Da z informacijo ni nekaj v redu sem bil opozorjen s strani mladeži. Brez intervencij z njihove strani se sploh nebi oglašal. Koliko časa ste na fotonaravi prikazovali »kraški črnilec« Pa so bili res vsi kraški?. Lahko rečete, da je bil le slučaj, da se je po tolikoem času kraljevanja rdečega kraškega črnilca, takoj po moji debati o Kraškem črnilcu, našel tudi primerek pisanega črnilca!. Kakšno časovno naključje??? A ne! Ne me jugat! Zakaj je nekaterim tako težko, bom ponovil primer pisanega črnilca, da avtor ob prvi objavi na tem portalu poda vsaj malo napotka, kot je lepo storil to avtor pisanega črnilca? Vsi pohodniki in mladina so razumeli in informacijo predpostavljam z veseljem sprejeli! Sedaj v rdeče obarvanem črnilcu ne vidijo samo kraškega ampak vedo, da morajo pogledati bližje. V tej luči je trditev kot »lahko si pogledate v literaturi« dokaj čudna. Zelo čudna. Vsaj kakšen napotek bi lahko podali ob objavi Hornsuchove. (ali koroške,....) Pa lahko igrate užaljenost gor ali dol, srž problema bo vedno isti. Nepopolna informacija. Vaša prva informacija je bila za rdovedneže o naravi skopa,
|
|
jojo17.06.24 ob 15:40Klasična floskula. ČE bi si (...) Zakaj dopuščate da ob objavi fotke iz katere ni razvidno za katero vrsto gre nastaja velik dvom. Ali je na fotki res ta rastlina ali je avtor predpostavljamo samo blefiral in namenoma posredoval fotko iz katere se ne da razbrati za katero vrsto gre: Sedaj pa ti gledalec dokaži, da na fotki ni ta pa ta rastlina. Zakaj dvomom odpirate vrata na ves stežaj? Zakaj je potrebno dobesedno prepisovati iz MFS (avtorske pravice?). Ali ne zmorete s svojimi besedami opisati razlik med vrstami? Lep primer, da ni potrebno prepisovati MFS je ravnokar objavljeni pisani črnilec, kjer je avtor učinkovito opisal zakaj je rastlino razvrstil tako kot jo je. (moje oči so sicer prešvoh, da bi to videl na monitorju. Toda pohodniki so opozorjeni na kaj morajo biti pozorni!!!
|
|
jojo17.06.24 ob 15:35Odlično! En lep prikaz, da samo barva ni taksonomska kategorija. Upam samo, da je bila preverjena dlakavost čaše.
|
|
jojo12.06.24 ob 12:30Dobra fotka ni kaj. Tudi o pravilnosti razvrstitve verjetno ni za debatirati. Edino eno prošnjo posredujem s strani mentorice mladeži, ki je sprva kar obiskovala portal, sadaj pa čedalje manj. Prošnja: »Ali lahko fotografi ob objavi nove rastline tudi podajo pojasnilo zakaj je rastlina na fotki to kar je deklasrirana, ne pa neka podobna?« Se bom navezal še na pred kratkim objavljeno Hornschuchovo zlatico (tudi za to objavo velja isto) koroška, gorska in Hornsuchova zlatica so po svojem habitusu dokaj podobne (ostaja le variabilna lokalna bujnost ali nebujnost rastline) uspevajo na enakih travnato kamnitih rastiščih... Torej na prvi pogled identično. Lepo prelepo bi bilo, če bi avtorji ob prvi predstavitvi rastline podali tudi pojasnilo v čem so detaljne razlike. Prelepo bi bilo. Ne samo mladež, ampak tudi starejši ljubitelji narave obiskovalci tega portala vam bi bili zelo hvaležni. Torej avtorji POMAGAJTE MANJ VEDNIM, prosim. Lepo bi bilo tudi, da za rastline, ki so že v seznamu in nimajo »predstavitve« se te predstavitve počasi ščasoma dopolnjujejo. Naprimer pri lopatičastolistni lepnici ni tega problema, saj takšnih cvetov nimajo druge lepnice. Še čestitka avorici za uspelo fotko lepnice.
|
|
jojo04.06.24 ob 17:24Rdeče obarvana varieteta kraškega črnilca izgleda je fotografsko tako vpadljiva, da rumenih varietet sploh ne fotkamo, čeprav prevladujejo.Zato med mladež vnašamo dezinformacije. Kraški črnilec je (na kratko) sprva enostavne pozneje pa tudi razvejene pokončne rasti, stranski poganjki odganjajo iz zalistij stebelnih listov. Visok je lahko 15-45 cm. Robovi spodnje venčne ustne so obrnjeni navzdol. Čaša je gosto DOLGO RAZKUŠTRANO volnato dlakava. (Za jo videti je potrebno odmakniti podporne liste cvetov). Podporni listi so lahko zelenkasti, belkasti do bordordeči, Venčna cev pa belkasta, rožnata, rumena do škrlatna. Na južnih obronkih Krasa, Brkinih, Čičariji, Kraškem robu, Obali, Istri, Kvarnerju, Gorskem Kotarju… lahko naletimo na skoraj “enako” vrsto pisani črnilec (Melampyrum fibriatum Vandas), ki pa ima čašo enakomerno kratko dlakavo (“puhasto”, “žametasto”). Včasih so stari ljudje dejali: Je treba pogledati pod kiklo kaj je, da se prepričaš. Glede rdeče barve pa lahko dela zgago tudi rdeče obarvana varieteta poljskega črnilca (M. arvense), ki pa ima robove spodnje venčne ustne obrnjene navzgor.
|
|
jojo24.05.24 ob 19:08Čestitke avtorici za predstavitev »nove« rastline. Informacijo bi dopolnil le v toliko, da je ta repatka avtohtona na vzhodni jadranski obali od Kvarnerja (Istre) do Črne gore in pa na zahornem Mediteranu (I, F, E) ter severni Afriki. Primerku na fotki pa izgleda, da so hortikulturniki znatno pomagali, da ni več dlakav (ali je to le foto iluzija na mojem starem monitorju) in da je izgubil pritlično listno rozeto pernato deljenih listov (v smislu regrata) ostali so le celorobi spodnji stebelni listi in ne raste všopu (več rastlin iz iste korenike). Glede slovenskega poimenovanja pa smo (slovenci) tako ali tako pogosto v slepi ulici. Tudi i naturalist ima samo prirejena imena. Ali poimenovati po i naturalistu ali po zgledu hrvatov smeđocrvena babljača (rjavo rdeča repatka) (konice vseh jezičastih cvetov so temnorjavordeče obarvane, lepo vidno dokler cvetovi še niso razprti) ali po francoskem zgledu Urosperme de Daléchamps (Dalechampova repatka) pa lahko za potrebe fotonarave prepustimo odločitev avtorici. Ali pa morda kdo ve?
|
|
jojo21.05.24 ob 12:03Verjetno bi bilo dobro da se poda sledeča informacija: Ni vsaka grebenuša, ki je rdečkasto obarana že francoska (P. nicaeensis) (A). Tudi navadne (P. vulgaris) (B) so pogostno rdečkasto obarvane. Razlika je v velikosti cvetov - čašnih krill, kar fotka nazorno prikazuje. Botaniki rečejo: BARVA NI TAKSONOMSKA KATEGORIJA! Ali po domače: Samo po barvi ni mogoče s sigurnostjo razvrščati rastlin! Za radovedneže o podvrstah pa še ta informacija o grebenuši na fotki. Lističa zunanje čaše sta krajša od polovice dolžine čašnih kril, torej ssp. carniolica ni. Za nadalnjo ugotavljanje pa je potrebno preveriti pritlične (bazalna) liste. ssp. mediterranea ima bazalne liste enake stebelnim, ki so včasih med cvetenjem že propadli. Medtem ko ima ssp. nicaeensis bazalne liste drugačne od stebelnih, širše, narobejajčaste do lopatičaste s priostreno konico, vedno prisotni tudi med cvetenjem. (Vsi trije primerki iz fotke so bili najdeni istega dne 03.05.2016 na rtu Ronek)
|
|
jojo18.05.24 ob 18:46Najprej nisem verjel svojim očem. Sem moral dvakrat prebrati. Ali se avtorica heca, ali zviška gleda ne samo na informacij željno mladež, ampak tudi na večino akterjev tega portala, ki Male flore Slovenije sploh ne premorejo. Kot Marija Antoaneta, ki je svetovala: če nimajo za kruh (plebejci) pa naj jedo potico. Vsaj za mladež, bi bilo vseeno dobro dati kakšen bolj konkreten namig,. Rastlina pa ni tako majhna, doseže lahko višino tudi do 45 cm. Vsaj namig, da so mladi listi, ki poganjajo kimasti (kot zvončki), kar pri ostalih zlaticah ni slučaj, ... V čem je podobnost s koroško....?
|
|
jojo18.05.24 ob 17:21Dobra fotka. Super. Edino fotonarava daje mladeži napačno predstavo, da je kraški črnilec skoraj samo rdeč, kar pa ni res! Rdeča varieteta je v znatno manjši množini kot rumena. Informacija za mladež je torej: Kraški črnilec je variabilna vrsta v rumeni ali rdeči (škrlatni) barvi, s tem, da je večina rumenega. Prepoznavni znak za kraškega pa je dolgo gosto mehkodlakava čaša, za razliko od pisanega, ki ima čašo puhasto kratkodlakavo sicer pa je običajno nekoliko svetlejših tonov, a lahko tudi rumen.
|
|
jojo16.05.24 ob 12:28Čestitke marički za odličen prikaz celotne rastline. V osnovni in srednji šoli je ocenjevanje do 5 , a dejal bi marička 10!
|
|
jojo15.05.24 ob 20:11Andy veliko je takšnih, ki se s teboj popolnoma strinjajo. Predvsem šolska mladež, ki bi rada izvedela kaj kredibilnega o naravi naj bo to živalski ali rastlinski svet. Nekatere pa očitno dokazujejo, da so polne edino same sebe. Pa še ogledalo so izgubile, da bi se v njem videle. Verjetno si ponavljajo "Blaqgor ubogim na duhu....." Zakaj bi morali biti ljubitelji narave nevedni? Opremljeni z napačnimi informacijami? Alla kukubi? To ve edino kukubi.
|
|
jojo15.05.24 ob 16:03Hvala vsem, za svoje predloge. Vesel sem, da se komentira o možnih variacijah in izboljšavah za lažjo preglednost. Ne pa "tako je, ker jaz mislim tako". Predlog vnosa praznega polja pri uradnem imenu in latinskem imenu, pa bi verjetno prišlo prav, če avtor o vrsti ni siguren (prazno polje je "klic na pomoč " ostalim, da pomagajo. Bravo andy! Dodal bi samo to, da je pomoč možna seveda pod pogojem, da je fotka v takšni perspektivi, ki opazovalcu fotke lahko kaj pove. Bom za primer vzel dve fotki metuljastega pilovca (metuljaste kukavice), kjer je avtorica lepo podala dve perspektivi, obstransko in frontalno z lepo vidno medeno ustno. Pri obstranski opazovalec ne more biti siguren, da ne gre za kakšnega križanca. Pri frontalni pa je! Da je čista vrsta metuljasti pilovec. Za prepoznati za katero vrsto gre pa tista travca, ki moti fotografe nima prav nibenega pomena. Sicer res da nekoliko kvari estetski videz fotke, če bi uprizarjali fotografsko razstavo s tekmovanjem. Ker je to potral o rastlinah (med drugim) , pa me nobena še tako estetska fotka ne prepriča, če ni možno prepoznati za katero rastlino gre. (pogledi so različni)
|
|
jojo15.05.24 ob 11:41Hvala Madzodiam. Torej avtor čebeljelikega mačjega ušesa ni "pravilno" izpolnil preglednice.! Zadeva jasna.
|
|
jojo14.05.24 ob 19:02Mogoče pa bi alineja »sinonimi« rešila marsikatero zadrego in naj se vpisuje »izmišljena imena« ali varietete... Npr. v cvetličarstvu se sorte ali kultivarji vpisujejo z navednicami. Torej bi »bikolor« lahko tako razumeli.
|
|
jojo14.05.24 ob 19:01Kot vidim pa avtorji pridno obiskujejo tudi tujino. Kje dobiti veljavno slovensko ime, če ga MFS ne obravnava, je verjetno za večino nerešljiva uganka? Spletne informacije, pa so tako ali tako lahko dvomljive! Ali prevodi tujih, ali latinskih imen v slovenščino? (pa ne z google translate prosim). Problem samo načenjam, o tem bi lahko še dolgo.... Da o ljubiteljskih imenih kot je naprimer »bicolor« ne zgubljamo besed. Kako se informirati, da je latinsko ime »ta pravo« ali »novo« ali pa je zlasti na področju orhidejevk produkt »novodobnikov«? Mogoče uvesti še alinejo »sinonimi«? (mogoče zamenjati z alinejo: velikost datoteke« ali »velikost slike«, ni mi jasno čemu služijo ti podatki in »prima vista«. (Če je datoteka prevelika itak portal ne dovoljuje vnosa.) Za zaključek bom navedel primer, da ostanem pri orhidejevkah, (obiskovalci Južne Istre ga verjetno poznajo) Ophrys bombyliflora Link & Schrad. s hrvaškim imenom svilena kokica, ali »svileno mačje uho« ? Latinski bumbyli lahko prevedem v čmrlj. A hudimana, čmrljeliko mačje uho slovenci imamo za neko drugo mačje uho. Ali naj poslovenim v »bumbarjevo mačje uho«? Še to, slovensko čmrjeliko m.u ne spominja na čmrlja, metdem, ko »bumbarjevo« zelo spominja na čmrlja.
|
|
jojo14.05.24 ob 18:59Tako je. Podpiram (vsaj moralno) Alenko, nek red pa je le dobro, da velja. Alenka tako naprej. Naj povzamen ilustrativno tudi za tiste, ki niso ravno sprijaznjeni s tehniko delovanja portala. (Če prav razumem Alenko, sicer bom vesel, da me popravi.) V tabelo (preglednico) se vpisuje v alinejo: Slovensko ime : veljavno slovensko ime. Do tukaj še sledim. Sedaj sem pa že v zadregi v primeru tega ekrana! (Glej zgoraj preglednico!): Kje so ostale alineje: Latinski naziv: ? Novejši latinski naziv: ? itd.... Razen, če se alineja, ki ni izpolnjena na ekranu ne izpiše! Torej avtor ni v celoti izpolni preglednice? (nedoslednost avtorja?)
|
|
jojo13.05.24 ob 13:33Dobra fotka (čestitke). Samo v informacijo ljubiteljem tega portala naj povem, da so nekatere kukavice iz rodu Orchis prerazporejene v rod pilovec Anacamptis (Batteman & Co.), kar se je v strokovnih krogih že prijelo. V rodu kukavica (Orchis) so ostale rastline, ki nimajo olistnatega stebla ampak liste samo v pritlični rozeti, Vse prej Kukavice, pa ki imajo olistnato steblo z listi, ki nožničasto objemajo steblo pa so prerazporejene v rod Anacamptis se pravi pilovec. Tako imamo naprimer navadni pilovec Anacamptis morio in metuljasti pilovec Anacamptis papilionacea. Kar do neke mere pojasnjuje veliko željo po križanju teh dveh rastlin,
|
|
jojo12.05.24 ob 13:42Mogoče pa je angustifolium? Kot je videti na fotki, je čaša gola ne pa puhasta? Na fotkah pa itak ni vsega viseti.
|
|
jojo09.05.24 ob 21:14Kako je urejeno linkanje na tem portalu pa nimam pojma zato ne bom komentiral.
|
|
jojo09.05.24 ob 20:55Italijanski botaniki so si umili roke in dejali "unchija" v IT ni, je le hrvaški endemit. ......Vzemite v roke Delforgeja (biznis je biznis če prodajaš knjige malo kalkulirajte) Krančeva, Čičmira, .... in še je takšnih virov. Pa niso samo moje izkušnje (enake imajo tudi botaniki) : S temi viri si na terenu nimaš kaj pomagati, vse skoraj vse variacije v knjigi so, samo te ni, pred katero klečim, da jo bom fotkal. (kaj je to nova vrsta???? ne me farbat) Lahko si le mislim, da je ufologija prešla vse meje normale.
Ta trenutek mi je padla na pamet primerjava: Žanjevca vsi poznate, venec in čašni krili so lahko obarvani v rumeni, beli, rožnati ali škrlatni, ter venec je lahko na vrhu drugače obarvan kot osnova. Imamo torej 5 variabel. število kombinacij enostavno izračunamo 5! (pet faktoriela) to je : možnih je 120 kombinacij variacij!! Po zledu ufologov bi torej morali imeti 120 vrst žanjevcev. Se hecate?
|
|
jojo09.05.24 ob 20:34močno sonce naredi svoje
|
|
jojo09.05.24 ob 20:33O groza. Ali pa na novo klasificirane kukavičevke (Pardon uveljavljanje starih klasifikacij v botaniki), ki so jih novodobneži enostavno ignorirali. Polagoma se uveljavlja pogled, ki ga je sprožil angleški botanik Bateman leta 2008 Z objavo rezultata poizkusa, ko je opravil samooplodnjo kukavičevke in je iz semen ene glavice (!! ENE GLAVICE) vzgojil primerke, ki bi jih novodobniki razglasili za samostojne vrste. (??). "Novodobne trende" pa okrcal, da so poimenovanja lahko le avtoritarne domneve, ki jih je potrebno šele znanstveno proučiti.
Npr. Svojčas popularni "unchji" v novih hrvaških ključuh sploh ni več omenjan, nekateri ga omenjajo le kot sinonim za Ophrys fuciflora ssp. fuciflora (ali O. fuciflora sensu stricto). V to skupino pa so zmetani vsi različki in varietete kvečjemu kot sinonomi. (kar lep kup.) Nihče ne oporeka, da različkov varietet ni, ampak se jih ne povzdiguje na nivo vrste. so le VARIETETE. Ko smo že pri unchiju tale informacija: Hrvaški dve skupini botanikov sta vsaka v svojem letu opravili pregled rastlinstva ma Kamenjaku. Nobena od njiju ni navedla "unchija", so pa navedli O.fuciflora.
Slovenski botanični raziskovalci so v letih 2017. 2018 in 2019 na Kamenjaku (locus clasicus) iskali "unchija" po Delforgeju z zelenimi sepali, pa jim ga ni uspelo najti.
|
|
jojo07.05.24 ob 22:43Dobra fotka. Po MFS je tako! A sem malo zmeden. Zmeda pa nastane, ker drugi novejši viri te podvrste ne navajajo. Za P. nicaensis v tem našem delu Eu se navajajo akceptirane podvrste: 1. ssp. carniolica, 2.ssp. nicaensis in 3. ssp. mediteranea. Sicer jih je še več. S tem da ima carniolica. zunanje čašne liste malo krajše od čašnih kril in znatno večje od ½ čašnega krila, tako kot je na detajlu vaše fotke lepo vidno (bravo). Ostali dve podvrsti pa imata zunanje čašne liste krajše od ½ čašnih kril..... Za št.1. P. n. ssp. carniolica (torej: kranjska grebenuša) pa zasledimo tudi sinonim a le še sinonim P. forojulensis ssp. carniolica. P. forojulensis pa niti Flora d´Italija, ne hrvaški, ne avstrijski, ne .... viri ne obravnavajo. Kaj naj rečem? Da se je uradni botaniki od neprestanega spreminjanja že sfrcalo? Ali se že frca nam?
|
|
jojo02.05.24 ob 21:22Alenka tvoje mnenje, pa sem prepričan, da podpira večina uporabnikov! (da se ne izgubimo v labirintu novih poimenovanj) Še dobro, da kdo kaj pomisli in tudi predlaga.
|
|
jojo01.05.24 ob 14:43Marička super fotka in primerjava. Ja, si pa naložila delo "zapriseženim (...) (ne orhideologom) da bodo pripisovali "nove vrste" orhidej. Lep primerek! Čestitke!
|
|
jojo21.04.24 ob 16:27Soglašam z Alenko, da gre verjetno za Ilirsko. (sedeč prvi cvet pod ovršnim, bledi ovojkovi listi,manjko rjavkastega ožiljenja pri dnu perigona) Lokacija pa je že vprašljiva. Trditve da raste na močvirnih tleh popolnoma držijo za I. sibirica (s,str) to je v ožjem smislu. V Sloveniji pa poznamo tudi endemit (zato ga tuje literature zanemarjajo) kojniško peruniko Iris sibirica L. ssp, erirrhiza (Pospichal) T.Wraber, ki se le malo razlikuje po morfologiji, pač pa močno po rastiščih, ki so suha kamnita. Kojnik (locus clasicus), Slavnik, Čičarija, Volovja reber-Snežniška planota, Banjšice, Nanos to poznam, Bavcon pa navaja tudi Loniko. Ko bo rastlina zacvetela, pa bo vse jasno.
|
|
jojo21.04.24 ob 15:57Glede poimenovanj pa popolnoma podpiram Alenko, že tako je v orhideologiji nastal že kar velik cirkus,. Poleg že omenjenih poimenovanj se pojavljajo tudi drugačne razvrstitve - poimenovanja. Vsaj na nivoju ljubiteljev narave lahko nekaj prispevamo vsi skupaj, za dogajanja v stroki pa, ...pa lahko samo spremljamo.
|
|
jojo19.04.24 ob 18:42Astragalus monspessulanus obsega v Hr dve podvrsti: ilirski g. (ssp illyricus) in montpelierski (ssp. monspessulanus) Razlikovati ju po barvi je težavno in nesigurno, res pa je da je ilirski v povprečju nekoliko svetlejši, V pomoč so do neke mere oblike lističev, ki so pri ilirskem bolj okroglaste do jajčaste, pri montpelierskem pa bolj jajčastopodolgaste. Še najenostavneje ju je razlikovati po plodu -stroku, ki je pri ilirskem 2-3 x daljši od čaše, pri montpelierskem pa 4-5x daljši od čaše.
|
|
jojo09.04.24 ob 14:081. Edino ilirska (I. pallida ssp. illyrica) ima iz skupine bledih perunik (I. pallida agg.) sedeč cvet, ki je pod ovršnim cvetom. Pri ostalih so vsi cvetovi razločno pecljati. Suhokožnati podporni listi (=ovršni l.) cvetov so najbolj rjavkasto obarvani, ostale perunike iz te skupine imajo svetlo kremaste do skoraj bele. 2. Na vrhu je samo eden (1) cvet. 3. Perigonovi (cvetni) listi so BLEDO modri do rahlo rdečkasto nadahnjeni (redko albino beli) toda vedno bledih (svetlih) barv in ENOBARVNI, kar je značilnost skupine (I.pallida agg.) (Pri aparatih, ki nimajo barvne kompenzacije, se pogosto dogaja zlasti v pozno popoldanskem soncu, da so cvetovi na fotkah znatno rdečkasto tonirani.) 4. Sredinski laski na zunanjem perigonu so beli z rumenimi konicami.
|
|
jojo07.04.24 ob 21:13verjetno je kaj vrtnarsko skrižanega, kajti po temni barvi perigona, (a znatno vijoličnega), ki ima pri dnu belo pisan vzorec bi lahko bila I. germanika, ki pa tudi ni, saj ima germanika vsaj v spodnji polovici razločno zelene podporne liste cvetov (ali ovršne liste = spate) in laske na zunanjih perigonovig listih v celoti rumene. (na sliki so beli)
|
|
jojo07.04.24 ob 20:49Bravo za dobro fotko. Ilirska pa sigurno ni. Mogoče je kaj pobeglega iz vrtov. Ilirska ni tako intenzivno obatvana, je le svetlomodra, pa tudi enobarvna brez vzorca.. S sigurnostjo pa lahko rečemo, da ni ilirska, ker ima ilirska drugi cvet (takoj pod ovršnim cvetom) sedeč. Ta na fotki pa je razločno pecljat.
|
|
jojo05.10.23 ob 21:16in tursko preobjedo (le ta ima ozke črtalaste roglje). Na spletu so ljubitelji naprimer tudi repičaste v Savinjskih alpah proglasili za turske (A.tauricum) ... Verjetno pa bomo najbližje če mislimo, da gre za eno iz skupine repičastih preobjed, in če se ne obremenjujete s podvrstami verjetno za repičasto preobjedo A. napellus. (toda z vsemi naštetimi pogoji, ki bi bilo dobro, da jih v prihodnje preverite)
|
|
jojo05.10.23 ob 21:14Zarečenega kruha se dosti poje, ampak ob tej izvrstni fotki in prošnji ne morem molčati. Odgovor sigurno ne bo takšen kot bi ga želeli, tistih lokacij ne poznam osebno, a vseeno: Moje stare oči in star monitor mi ne dovolijo, da bi prepoznal ali je cvetno odevalo golo ali dlakavo. Še manj pa da bi razločil ali so dlake štrleče žlezave ali ukrivljene (V naravi je često potrebna lupa!). Četudi gre morda za ISO zrnatost imam vtis, da so vsaj steblo v cvetni regiji in peclji dlakavi. Nimam polnega pogleda na širino čelade, a imam občutek, da je čelada širša kot je visoka. (Kaj je z občutki ko gledaš fotko, pa je lepo demonstrirala Cucubi, ko je klasasto zvončnico proglasila za klobčasto – ena pomota!) Tako me »nizka« čelada in navidezno »dlakvi« cvetni listi navajajo na misel, da gre za eno iz skupine repičastih preobjed (A. napellus) ali gre za repičasto (v ožjem pomenu) A. napelus subsp. napellus ali za lobelovo A. napelus subsp. lobeli, pa bi bilo potrebno pogledati pestič v notranjost cveta. Pri prvi je pestič gol, pri drugi pa dlakav. Ko boste v prihodnjih letih hodili tam okoli poglejte tudi spodnjo stran listov, ki pri repičastih preobjedah ne bi smeli biti jasno mrežasto ožiljeni, ter steblo (z listi) ne sme biti cik-cakasto. Pa še širina listnih rogljev iz fotke ni jasno vidna, morda gre celo za križanec med repičasto i...
.
|
|
jojo17.09.23 ob 21:23Odličen prikaz rastline. Tudi liste je videti, da so roglji deljeni skoraj do dna. BRAVO! Če sem že na spletu pa še to: Pri poimenovanjih pa je že kar zmeda. Tudi A. lemarckii popularen pri nas okrog 2010 je že "pase". Najpogosteje ta različek sliši na ime A. ranunculifolium (Avstrija) ali A. lycoctonum ssp. neapolitanum (Ten.) Nyman (Italija). Vse se smatra kot "uporabna" poimenovanja ali sinonimi različkov za skupino A. lycoctonum
|
|
jojo31.08.23 ob 09:18Nedvomno je Alenkina ugotovitev najverjetnejša. Čestitke za pronicljive oči, da so zaznale listje kot liste zvončnice. Samo informacijo novipu in ostalim bi navedel, da bi bilo v bodoče dobro, da se pri neznani rastlini fotka poleg detajla cveta tudi če je le mogoče še celo rastlino (od strani) pri večini zvončnic pa tudi detaljnešo fotko listov, tako stebelnih kot predvsam pritličnih. Pa bo za ocenjevalca veliko lažje predvsem pa sigurnejše ugotavljanje za katero rastlino gre. Pa tudi avtor bo dobil povratno informacijo na kaj mora v naravi gledati poleg cvetov seveda.
|
|
jojo29.08.23 ob 16:43chuchubi. Tako je, repuščevolistna z., če je samo fotka zvrnjena, rastlina pa pokončna. Če pa je rastlina v naravi zvrnjena pa ni ravno absolutno sigurno. To bo najbolje vedel novip, ki ie fotkal. Za ostale pa je že poskrbel(la) chuchubi. Mislim tudi, da je bolje, da v bodoče kličete na pomoč chuchubi, saj je vidno bolje seznasnjena z dogajanjem na portalu. Jutri mi snamejo gips in bom za internet imel znatno manj časa, če ga sploh bom imel za te stvari. Mimogrede še informacijo za cuchubi. Enak pogled od zgoraj kot ga ima C. glomerata ima tudi C. cervicaria.
|
|
jojo28.08.23 ob 14:30Alenka pozdravljeni. Sledil sem vašim navodilom in prišel do te fotke. Z lahkoto potrdim, da je na fotki liburnijski kot ste navedli. Nedvoumni pokazatelj je viden v spodnjem levem kotu, ko sta plodni glavici popoplnoma skriti v čašnih listih, ki so dolgo priostreni in najmanj 2x daljši od plodne glavice. Sicer mi ni jasno zakaj ste pri tako jasni predstavitvi rastline potrebovali še mojo oceno.
|
|
jojo28.08.23 ob 08:17Žal neroda računalniško telebanska kot sem, vaše fotke ne zmnam poiskati. A vseeno, če na fotki ni viden detajl vsaj plodov plodeče rastline ni pomoči, da bi rastlino ustrezno razvrstili. Po dlakavosti je že itak problem, saj je to kar sem objavil s pričujočo fotko nastalo šele ob uporabi canonovega makro objektiva “100” in predleče “Marumi +5” z drugimi (cenejšimi) predlečami ni bilo ustreznih zadovoljivih rezultatov. Z navadnim objektivom pa fotografsko ne pridem zdraven. Na objavljeni fotki pa je še ekstremo kosmat primerek (za poudariti detajl) običajno niso tako bogato dlakavi. Kakšne posebne fotke za katerikoli od the treh lanov pa nebi povedale nič novega, najverjetneje še slabše kot je pričujoča sestavljenka. Tako da od teh treh lanov si bi upal po fotki ocenjevati le togi lan, ki je izrazito gosto olistnat. Za ostala dva pa velja za sigurno le “tipalna metoda” na rastlini sami na kraju najdbe. (seveda če še niso razviti plodovi) Pri otipavanju roba lista pri liburnijskem je občutek razločno hrapav, pri galskem pa razločno gladek. Listi so pri vseh treh lanih sedeči, +- enake oblike, ozkosuličasti, dolgopriostreni najširši pri dnu dolgi +- 35-45 mm in široki (na najširšem mestu) 4-6 mm. Vizuelno lepo vidni na fotki togega lana. Pri lib. in gal. sorazmerno redko posejani po steblu in poganjkih, pri togem pa zgoščeni ..
|
|
jojo27.08.23 ob 13:28Popravki vejic mi žal niso uspeli. Sicer pa bom uporabil Vidkino nomenklaturo: Ali vse napisano velja le za konje, za ostale pa ne?
|
|
jojo27.08.23 ob 10:46Alenka, prisrčna hvala za vašo ugotovitev. Res je, na fotki je tipkarska napaka, tako da je namesto “M” japisan “N”. Vsem se za mojo nepozornost opravičujem in jih prosim, da upoštevajo Alenkino ugotovitev. Nisem pa prepričan, ali ima smisla gnjaviti sorodnika, ki se na grafiko bolje spozna kot jaz, da se to popravi. Portal sem si ogledal šele na prošnjo znanca, če lahko pomagam njegovi vnukinji, ki namerava po končani gimnaziji študirati botaniko in je na tem portalu opazila “čudne rastline”. Z vnukinjo sva seveda to pregledala. Nekaj “čudnih rastlin” je bilo po nasvetih drugih “sotrudnikov” že popravljenih. Vseeno pa sem se odločil, da poizkusim “sotrudnikom” pokazati, da za prepoznavanje vrste rastlin ni dovolj fotografsko več ali manj uspela fotka posameznega detajla, ampak so za nedvoumno razvrščanje pogosto potrebne širše informacije o rastlini. Iz dosedanjega poteka komuniciranja in dogajanja pa mislim, da so takšna prizadevanja nesmiselna in brezplodna. Važno je predvsem, da se pojavi uporabniško ime osebe na začetnem ekranu portala. (se morda motim?) Ali se bom še kaj oglasil pa pustimo času čas. Glede tistih vejic pa vam z veseljem ustrežem, če me informirate v kateri rubriki naj to popravim (če se to popraviti da, seveda)
|
|
jojo25.08.23 ob 23:14Med cvetenjem je razlikovanje nekoliko oteženo brez lupe. Pomaga pa če s prsti potipamo robove listov liburnijski ima hrapave liste na otip, galski pa gladke. V času plodenja pa so razlike jasno vidne z očmi.
|
|
jojo25.08.23 ob 23:12Upam, da dodatnih pojasnil fotka ne potrebuje
|
|
jojo25.08.23 ob 22:56Alenka ima prav. Na fotki je eden od treh drobnocvetnih rumenih lanov. V Slo naj bi uspevali galski (L. trigynum), liburnjijski (L. liburnicum) in togi (L. strictum). Za razlikovanje med njimi, pa jih je potrebno pogledati pobližje. Informativni fotki bom objavil v vednost tistim, ki se potepajo po Južni Primorski, da jih bodo prepoznali ob morebitnem srečanju.
|
|
jojo24.08.23 ob 15:32Vidka popolnoma vam dam prav. Pokažite kako se to nareedi. Če se vi (množina) ne boste oglašali, se tudi jaz SIGURNO ne bom. Ne maram pa ultimatov, nisem član vaše familije, da bi vas moral brezpogojno poslušati. (To kar je za vas samoumevno v okvirih vaše familije, me ne zanima, izven teh okvirjev pa stvar ni tako samoumevna)
|
|
jojo24.08.23 ob 10:40Vidka perfektno ste zadeli dušo tega portala. Resnice ne prenašate. Nekatere pa so le zaljubljene (zaljubljeni pa so slepi pravijo). Kot da bi kuharju (kuharici), ki je zažgal hrano do te mere, da ni užitna, to tudi direkt povedali. Kuhar pa bi zelo užaljeno in vehementno odgovoril, da se je on trudil po kuharskih knjigah in nasvetih priznanega mojstra. (glej odgovor Maričke) Sokuharice pa bi jamrale, da ker se trudijo, bi jih morali bodriti (Vidka) ne pa povedati resnice. Vidka vso podporo vnaprej za vaš trud in trud sotrudnic. Trudite se še naprej, saj je precej dobrega (užitne hrane), toda malo truda posvetite tudi temu, da boste rastline poimenovali z botanično ustaljenimi imeni (da ne boste hrane zažgali do neužitnosti). Ali pa bodite toliko samokritični, da ob pripombah svojo pomoto, napako, spodrsljaj, nepozornost …. korigitrate in se ob tem tudi nekaj naučite, (naprimer ob pripombi, da je prvotno poimenovana rastlina kukovičnik v resnici transilvanska kukavica… pa še je takšnih primerov) Kakšne so značilnosti bolonjske sem objavil informativno fotko s kratkim opisom značilnosti z namenom, da pomagam (manj poučenim) dojeti problematiko te debate.
|
|
jojo23.08.23 ob 18:49:lol: chucubi sem se kar nasmehnil ob vašem komentarju zaljubljenosti, ki nekako ne gre v kontekst k vaši pripombi ali je avstrijski lučnik ali Chaixov. Pa svišč tudi poimenujete z ustaljenim imenom močvirski svišč. Pri zvončnici pa ste trdili, da ste samo zaljubljeni, poimenovanja pa so za druge. :roll:
|
|
jojo23.08.23 ob 16:16“Plašenje nasprotnika” ali skrivanje za navajanji literature pa je bolj otročje kot resno argumentiranje. Vso literaturo, ki ste jo našteli, pa še mnogo mnogo več strokovne literature imamo na dosegu tudi drugi. In ? Naprimer vsaj pogledali bi lahko v Floro Helvetico, če jo že navajate in bi z lahkoto ugotovili, da je bolonjska v njej daleč nekaj drugega, kot je na vaši fotki. Itd….. Veste tudi drugi imamo znance in prijatelje s katerimi občasno tudi sodelujemo pri različnih temah v vrstah botanikov do profesorjev in predavateljev na vseh treh slovenskih univerzah, ter tudi drugih ustanovah, pa se ne skrivamo za njimi. :shock:
|
|
jojo23.08.23 ob 16:11Socvetje je vsestransko. Različne populacije imajo v socvetju lahko vse samo posamične cvetove ali pa skoraj vse cvetove združene v “šopke” - več cvetov na skupnem peceljčku, Množica “šopkov” lahko variira od 0-100%. Venec dolg 1-2 cm je gol zunaj in znotraj. Pestič z razločno trikrpo brazdo je enako dolg ali krajši od venca. Čašni zobci so dolgi le 3-5 mm, trikotni, štrleči, včasih zavihani nazaj. Rastlina je kratkodlakava. Nazobčani listi so na spodnji strani sivkasto polsteni, pozneje lahko ogolijo. Spodnji in pritlični listi imajo srčasto dno, Pritlični so dolgopecljati z okroglim pecljem. Po steblu navzgor se peclji krajšajo, najvišji listi so sedeči. Rastlina visoka 40-100 cm. Steblo je večinoma enostavno, redkeje razraslo, vsaj v spodnjem delu skoraj okroglo. ….
|
|
jojo23.08.23 ob 16:08Pa smo verjetno le privijugali do resnične dileme: VEČ CVETOV na istem peceljčku z lahkoto podaja asociacijo na bolonjsko, ki pa to jasno ni (mogoče le kakšen njen gen?). Kot protiutež pa ENOSTRANSKO razporejeno socvetje z lahkoto podaja asociacijo na repuščevolistno, ki pa to jasno ni (mogoče pa le kakšen njen gen?). Na obravnavani fotki sta dolžina pestiča in oblika brazde na njem itak svoje poglavje zase! (kateri vrsti bi pripadal ta gen?) Mogoče to pospravimo pod mizo kot mutant? Kaj gledamo? Kdo si upa kaj trditi sploh pa vehenentno tditi? Lahko samo ugibamo, in ugibamo, da čista vrsta najverjetneje le ni. Kaj pa je, pa….? Za rezultat bi bile potrebne vsaj raziskave z mofološkimi meritvami, preiskave stopnje ploidnosti … mogoče klasične DNK analize ali pa celo plastidne DNK analize, za katero pa vemo, da so v Sloveniji “Bottleneck” (ozko grlo).
|
|
jojo21.08.23 ob 16:36Marička. Če so ostale navedbe takšne kot so (brez naštevanja virov) bo verjetno to kar trdite. VSAKAKOR pa moti to, da je brazda betičasta ne pa RAZLOČNO trikrpa kot je značilno za bolonjsko. Mogoče pa je izbran le ponesrečen zorni kot.
|
|
jojo19.08.23 ob 07:45Pri repuščevi so cvetovi dolgi 2-3,5 cm. Pestič z BETIČASTO brazdo je enako dolg ali DALJŠI od venca. Venec ima po robu lahko redke dolge dlake. Spodnji listi so kratko pecljati, dno listne ploskve pa je zaokoroženo do klinasto in prehaja v rahlo sploščen kratek peceljček. …itd.
|
|
jojo19.08.23 ob 07:44Repuščevolistna z. (C. rapunculoides) z značilno izrazito ENOSTRANSKIM sorazmerno redkim socvetjem. Po imenu lahko dela zgago repuščeva z. (C. rapunculus), ki pa je razločno drugačna. Če bi bili vidni tudi stebelni, predvsem pa pritlični listi, bi bile razlike z bolonjsko še jasneje prezentirane.
|
|
jojo17.08.23 ob 20:54Odlično. Takšno gostoto pa redko srečaš. Najbolj razširjen lan v SLO a tudi najbolj prezrt. (redko pade v oko lovcem na predvsem fotogenične posnetke)
|
|
jojo16.08.23 ob 20:34Mogoče gostodlakava (H. valdepilosum) Pri Morisovi so ovojkovi listi razločno (...) poravnani, Ta na fotki pa je nekje med morisovo in kosmato (vilosum). Morisova tudi nima tako razvejenega stebla, Ne vidim pa v popolnosti cveta od strani, razporeditev ovojkovih listov pri polnocvetočem cvetu in ne srednjih stebelnih listov.Če je v spominu da so ti listi vsaj rahlo podobni violini potem je H.valdepilosum
|
|
jojo15.08.23 ob 11:20Vardijanov košutnik (G. lutea ssp. vardianii) pa ima povsem proste prašnike (niso skupaj zrasli) uspeva pa v Julicih in na bregovih okrog Grintavca v Karavankah.
|
|
jojo15.08.23 ob 11:20Zaradi nevidnosti tega detajla (pritlični listi) na fotkah tega portala je zelo zelo velika verjetnost, da so na tem portalu mnogokrat Chaixovi lučniki deklarirani kot avstrijski in obratno. Rumeni svišč ali košutnik sta enakovredna sinonima. V SLO uspevata dve podvrsti. Bratinski košutnik (Gentiana lutea ssp. symphyandra) ima prašnike z zraslimi prašnicami v obroček (cevko) okrog pestiča, uspeva od Julicev (redko tudi v Karavankah) preko Dinaridov do Snežnika in Doline Kolpe, Krasa in Kraškega roba.
|
|
jojo15.08.23 ob 11:19Avstrijski pa je raztresen po celi SLO. Ločiti ju je mogoče po pritličnih listih, ki pa na fotki sploh niso vidni! Listi so pecljati. Pri avstrijskem so bolj eliptični in enakomerno polkrožno nazobčani po celi dolžini, pri Chaixovem pa bolj suličasti in nekoliko koničasto nazobčani z enocelično koničko na vrhu zobca (lupa!), proti dnu v spodnji polovici lista pa bolj grobo že krpato nazobčani. Itd…
|
|
jojo15.08.23 ob 11:17Chuchubi. Pronicljiv nasvet imate. Kateri lučnik pa je, pa tudi specialistke za rože (kot jih imenujete) iz prezentirane fotke ne zmorejo razrešiti. Po habitusu (razvejenem socvetju na vrhu stebla) in cvetovih ju je nemogoče ločiti. Po lokaciji ravno tako ne, kajti oba boste našli po celem Krasu, Kraškem robu vse do Učke, ter raztreseno tudi drugje v južni polovici SLO.
|
|
|
| Št. slik:59 (št. strani:1) |
|
