Zgovorno, vsaj zame... Starka, suha in zvenjena, ki stoji sredi njive in se spominja svojih razkošnih časov. Časov, ko je bila omamno lepa, z zlatim vencem okrog razkošja semen, ko je okrog nje brenčalo, frfotalo, mrmralo, se lovilo in nestrpno čakalo, da dobi svoj košček hrane, ko pride na vrsto... Čupa, Lepooo!