Alenka, tole (10.11.2008) je tisto od pajkov, kar mene vedno znova najbolj očara - kako zapredejo skoraj celotno površino presušenega jezera. Nazadnje sem na zapredene travnike naletela konec aprila.

Tako obsežnih pajčevin še nisem videla.

No, odgovora o vrsti nisem našla. Verjetno ni samo ena. Najdaljša do sedaj znana pajčja nit je dolga 25 m, pajčevina pa ima premer 2 m. Tole na fotografiji se imenuje po angleško balooninig. Na jezeru se zgodi zaradi dviga vode. Pajki svoje niti pošljejo v zrak, pri tem izkoriščajo veter in elektrostatični naboj v ozračju. Ko se niti ujamejo na višje ležeče bilke, pajki splezajo po nitih nanje. Lahko zapredejo nekaj m2, ali več km2. Na ta način se tudi selijo, a le mlajši (manjši) stadiji. Na Švedskem je do sedaj znanih več kot 700 vrst pajkov (Naturhistoriska Riksmuseet). Torej se jeseni ne bom podala z lupo na jezero p.s.: V Sloveniji trenutno 781 vrst.

Fotografija je bila narejena pod vasjo Žerovnica, letošnja tam blizu. Fotografiji tega pojava A. Peklaj (v knjigi iz leta 1994) pa sta bili posneti med Lipsenjem in G. jezerom.