Tega poletenca smo našli na vrtu, ko še ni znal leteti in je skakal po tleh. Dokler nismo psov zaprli v hišo, smo ga dali na varno v to kartonasto škatlo. Potem smo jo postavili na vrt, da bi ga starši našli, obrnili pa smo jo postrani, da bi lahko šel iz nje. Čez čas so se njegovi starši res pojavili. Ko se je ata usedel na nizko vejo, ki se je videla iz zavetja škatle, je malček navdušeno stekel proti njemu in čivkal, kot v kakšni risanki. Ata se je spustil k njemu in mu nekaj začivkal, nato pa odletel. Medtem mu je mama nekaj ljubeče prigovarjala, čez nekaj sekund pa se je ata vrnil z obrokom in mu ga dal v kljun. Z vrabčkom je očitno bilo vse v redu, čeprav na tej sliki daje nekoliko ubog vtis. Konec dober, vse dobro :)
