Srečanje na gori
|
Štirje planinci in psička labradorka Aby smo šli s planine Pecol proti vrhu Špika - hude police. Ko smo šli proti vrhu, je psička takoj, ko je zagledala kozoroge, stekla proti njim in jih pregnala. Ko smo se vračali proti dolini, je psička spet zgledala kozoroge na razdalji 15 - 20 m. Stekla je proti njim. Kozoroginja pa je mirno stala in jo čakala. Ko je psička pritekla do nje, je samo sklonila glavo in nastavila rogove. Psička je z vso silo z glavo butnila v rogove. Zajavkala je, se umaknila par metrov in obsedela. Ves čas je potem gledala stran, kozoroginje ni več niti pogledala. Trije smo imeli fotoaparate v rokah, pa smo bili tako presenečeni, da nihče ni utegnil narediti posnetka. Tudi naprej proti dolini psička ni niti pogledala nobenega kozoroga več. Ignorirala jih je, kot da jih ne vidi. No, tale fotografija je s tega drugega dela poti - ko je bila Aby užaljena in "skregana" s kozorogi...
|
|
|
Izgleda čisto domač kozorog.
|
|
|
|
Simpatično. Kaj več napišite, če nisem preveč radoveden.
|
|
Zanimivo, da se kozoroginja ne boji niti psa.
|
|
Lovrenc, z veseljem povem celo zgodbo. Ker je prostor v komentarju omejen, jo bom napisala zgoraj.
|
|
Velja, hvala.
|
|
Imeniten posnetek in seveda tudi zgodbica
|
|
|
|
Prisrčna hvala vsem za zanimanje in pohvalo. Res je bil neponovljiv trenutek.
|
|
dobro se je končalo, ampak kuža naj ne bi prosto preganjal živali, pa čeprav nič hudega misleč
|
|
Ja, Resa, tudi jaz sem enakega mnenja. Ampak to ni bil moj kuža; moj je bil doma ... Moj je tam, kjer so ljudje ali živali, na povodcu.
|
|
Ta zgodba je zanimiva zaradi rezultata 1:0 za kozoroga. Žal pa je lekcijo dobila psička - namesto njenega gospodarja
|
|
|
|
|
|
|
|
|