Bolj spominja na laponsko prstasto kukavico (Dactylorhiza lapponica). Vendar ni videti ne stebelnih ne spodnjih listov. Mogoče bi bilo za povprašati kakšnega orhideologa, pa verjetno nebi bilo napačno tudi nabaviti knjigo slovenskega avtorja Branka Dolinarja "Kukavičevke v Sloveniji". knjiga bogato opremljena s fotografijami in tekstom.

V knjigah ne bomo našli nenavadnih, izjemnih primerkov ali križancev, kakršne redno objavlja tama. Tam so na fotografijah tipični primerki. Narava pa je nedoumljivo raznolika.

Alenka prav imate. Fotografija je enkratna , unikum, za čestitat avtorju. Samo prosim razložite meni in sigurno bodo tudi drugi zadovoljni, po čem sklepate, da je na fotografijo Fuchsova ali križanec s Fuchsovo ne pa laponska ali križanec z laponsko? Žal fotografija dopušča velike dileme, ki pa pogosto niso nič manjše v živo v naravi? Ali pa morda vi poznate skrivnost? Delite jo z drugimi, prosim.

Lacko, nisem imela namena komentirati, še manj vas učiti, poznam pa skrivnost in vam povem, da je potrebno poleg z vaše strani navedene knjige, prebrati še marsikatero drugo, tudi tujo o kukavičevkah in redno hoditi na teren, prehoditi veliko travnikov in gozdov in po več kot dvajsetih letih opazovanja je človeku že na daleč jasno, da je na sliki Dactylorhiza fuchsii in ne lapponica ali križanec. Kako, boste s časom zagotovo ugotovili tudi sami. Pa obilo užitkov v naravi vam želim.

Tama super hvala za pojasnilo. Toda ko gledam fotografijo mi še vedno ni jasno zakaj je to Fuchsova. Kaj bi bilo narobe, da ste v tem vašem gozdiču odkrili laponsko? Namreč prepoznavanje "že od daleč" je velikokrat že vodilo do nepravih zaključkov. Ker ne vidim olistnatosti rastline me teh nekaj videnih znakov navaja da ne vem če je fuchsova. Fuchsova ima medeno ustno z vzorcem. ta na sliki je enobarvna v barvi laponske, Fuchsova ima običajno podporne liste cvetov krajše od cvetov, ta na sliki ima daljše, Fuchsova ima valjasto rahlo navzdol ukrivljeno ostrogo, ta na sliki ima čokato stožčasto ostrogo kot laponska. Pa ne vem zakaj bi bili užaljeni, če ste odkrili novo vrsto v svojem gozdičku? Pa z vsem spoštovanjem, do vašega bogatega odkrivanja narave.

Fuchsova prstasta kukavica ima navadno trikrpato medeno ustno, ta je nima. Tama, kaj pa če je križanec, raste blizu kaj takega, s čimer bi se fuchsova lahko skrižala (npr. zvezdnata)? Lacko, dejstvo je, da laponska kukavica tam ne raste. Če bi, bi tama sigurno vedela.

Alenka, raste v družbi številnih fuchsovih, cvetovi le teh se po barvi, obliki in vzorcu zelo razlikujejo. Tu cveti še veliko kukovičnikov, oblastih, nekaj pikastocvetnih, medtem ko zvezdnatih tu ni. Po moje ni križanec, je le nekoliko spremenjena, posebna.

Vsaj nekaj se strinjamo vse tri skupaj. Da je rastlina nekaj posebnega. Sama na fotografiji ne najdem morfoloških znakov da gre za fuchsovo in je najverjetneje kak križanec. To kar je videno na fotografiji daleč presega znotrajvrstno variabilnost. Križanec med čem, pa je drugo in veliko težje rešljivo vprašanje. Medena ustna je itak nekaj posebnega, samosvoja. Vsekakor bi bilo dobro preveriti (če je še mogoče?) za biti sigurna, da niso takšne oblike medenih usten posledica mehanskih uplivov, naprimer kakšne zmrzali pri šele napol odprtem cvetu. Ali so medene ustne takšne samo teh cvetov na sliki ali so takšne tudi pri pozneje razprtih cvetovih, ki so na fotografiji še v popkih? Torej naj bi šlo za gensko degeneracijo. Poznani so pojavi tako imenovanih liloidnih oblik kukavičevk, ki naj bi nastli zaradi samooprašitve. Toda v tem primeru so vsi cvetni listi notranjega in zunanjega kroga vključno z medeno ustno več ali manj enaki. Kar na sliki ni primer. Poznana so tudi nekajletna prizadevanja , da se za križanca najdeta oba starša. Eden od staršev je lahko kar nekaj sto metrov oddaljen od potomca, na čisto drugem travniku. Dobro poznana je tudi »muhavost« kukavičevk, da lahko ne cvetijo vsako leto, ampak si vzamejo tudi čas za počitek, če je treba. Eno leto jih je obilo, drugo leto pa na istem kraju skoraj nobene ali celo nobene. Verjetno bi bilo dobro ta vaš edinstven

edinstven primer spremljati še naprej, mogoče se le najde rešitev. Pa opazovati širšo okolico, tudi sosednje travnike. Sicer je od naštetih sosednjih vrst kukovičnik znan po tem da se rad križa, a fotografija ne daje njegovih morfoloških znakov. Še veliko opazovanja in gibanja po naravi se vam obeta.