Včeraj zvečer oz. ponoči je bil travnik južno od mojega doma tako lepo obsijan z luno, pri tleh pa so se plazile meglice, da me je prizor zvabil ven. Rekel sem si, grem za četrt ure, potem pa nazaj not. Kdaj je minila ura in pol sploh ne vem. Bilo je čarobno, med potepom sem srečal mladega jagra in zapletla sva se v pogovor.
