Gorska sinica, P. montanus se loči od močvirske po daljšem podbradku, ki se nejasno zaključi, črna kapica je podaljšana, brez kovinskega leska, boki so bolj krem barve, izraziti so svetli robovi letalnih peres. Živi v visokogorju do drevesne meje. Jeseni in pozimi pridejo tudi v nižine. Je naša najbolj skrivnostna sinica, po oglašanju nezamenljiva: džeee…, džeee…., džeee… je slišati njeno šumeče ½smejanje½.
