Zadnji komentarji - Lacko |
| Št. slik:160 (št. strani:3) |
 |
1 | |
|
|
Lacko26.06.19 ob 22:49Se strinjam z alenko, kukovičnik že, samo fuchsi pa bolj težko.
|
|
Lacko26.06.19 ob 22:41Ni vsaka kukavica ravno fuchsova. Ta na fotografiji ima "kratko" in "redko" socvetje. Fuchsova ima podaljšano in zgoščeno. Ostroga je vodoravno štrleča kot pri zvezdasti, fuchsova ima rahlo zavihano navzdol. Ta na sliki ima izrazito "sedlasto" upognjeno medeno usno, kot zvezdasta, fuchsova nima tako sedlasto upognjene medene ustne. Prej bi dejala da gre za albino varianto zvezdaste, vendar bi bilo dobro videti tudi olistnatost stebla in pa pritlične liste seveda.
|
|
Lacko22.06.19 ob 08:41edinstven primer spremljati še naprej, mogoče se le najde rešitev. Pa opazovati širšo okolico, tudi sosednje travnike. Sicer je od naštetih sosednjih vrst kukovičnik znan po tem da se rad križa, a fotografija ne daje njegovih morfoloških znakov. Še veliko opazovanja in gibanja po naravi se vam obeta. :speechless:
|
|
Lacko22.06.19 ob 08:38Vsaj nekaj se strinjamo vse tri skupaj. Da je rastlina nekaj posebnega. :-) Sama na fotografiji ne najdem morfoloških znakov da gre za fuchsovo in je najverjetneje kak križanec. To kar je videno na fotografiji daleč presega znotrajvrstno variabilnost. Križanec med čem, pa je drugo in veliko težje rešljivo vprašanje. Medena ustna je itak nekaj posebnega, samosvoja. Vsekakor bi bilo dobro preveriti (če je še mogoče?) za biti sigurna, da niso takšne oblike medenih usten posledica mehanskih uplivov, naprimer kakšne zmrzali pri šele napol odprtem cvetu. Ali so medene ustne takšne samo teh cvetov na sliki ali so takšne tudi pri pozneje razprtih cvetovih, ki so na fotografiji še v popkih? Torej naj bi šlo za gensko degeneracijo. Poznani so pojavi tako imenovanih liloidnih oblik kukavičevk, ki naj bi nastli zaradi samooprašitve. Toda v tem primeru so vsi cvetni listi notranjega in zunanjega kroga vključno z medeno ustno več ali manj enaki. Kar na sliki ni primer. Poznana so tudi nekajletna prizadevanja , da se za križanca najdeta oba starša. Eden od staršev je lahko kar nekaj sto metrov oddaljen od potomca, na čisto drugem travniku. Dobro poznana je tudi »muhavost« kukavičevk, da lahko ne cvetijo vsako leto, ampak si vzamejo tudi čas za počitek, če je treba. Eno leto jih je obilo, drugo leto pa na istem kraju skoraj nobene ali celo nobene. Verjetno bi bilo dobro ta vaš edinstven
|
|
Lacko20.06.19 ob 12:14Tama super hvala za pojasnilo. Toda ko gledam fotografijo mi še vedno ni jasno zakaj je to Fuchsova. Kaj bi bilo narobe, da ste v tem vašem gozdiču odkrili laponsko? Namreč prepoznavanje "že od daleč" je velikokrat že vodilo do nepravih zaključkov. Ker ne vidim olistnatosti rastline me teh nekaj videnih znakov navaja da ne vem če je fuchsova. Fuchsova ima medeno ustno z vzorcem. ta na sliki je enobarvna v barvi laponske, Fuchsova ima običajno podporne liste cvetov krajše od cvetov, ta na sliki ima daljše, Fuchsova ima valjasto rahlo navzdol ukrivljeno ostrogo, ta na sliki ima čokato stožčasto ostrogo kot laponska. Pa ne vem zakaj bi bili užaljeni, če ste odkrili novo vrsto v svojem gozdičku? Pa z vsem spoštovanjem, do vašega bogatega odkrivanja narave.
|
|
Lacko18.06.19 ob 15:53Alenka prav imate. Fotografija je enkratna , unikum, za čestitat avtorju. Samo prosim razložite meni in sigurno bodo tudi drugi zadovoljni, po čem sklepate, da je na fotografijo Fuchsova ali križanec s Fuchsovo ne pa laponska ali križanec z laponsko? Žal fotografija dopušča velike dileme, ki pa pogosto niso nič manjše v živo v naravi? Ali pa morda vi poznate skrivnost? Delite jo z drugimi, prosim.
|
|
Lacko17.06.19 ob 13:59Bolj spominja na laponsko prstasto kukavico (Dactylorhiza lapponica). Vendar ni videti ne stebelnih ne spodnjih listov. Mogoče bi bilo za povprašati kakšnega orhideologa, pa verjetno nebi bilo napačno tudi nabaviti knjigo slovenskega avtorja Branka Dolinarja "Kukavičevke v Sloveniji". knjiga bogato opremljena s fotografijami in tekstom.
|
|
Lacko08.06.19 ob 23:42Nizka relika (Chamaecytisus supinus) Ima glavičasto socvetje na vrhu poganjka, zraste pa lahko v višino do 60 cm (sicer je nekoliko nižja) od podobne avstrijske se loči po tem, da je cela štrleče dlakava, le jadro na hrbtni strani je golo, medtem ko je avstrijska (C. austriacus) prileglo dlakava in jadro je gosto dlakavo. Podobne cvetove a nanizane vzdolž poganjka v zalistjih a so rastline bolj polegle rasti imata tudi dlakava relika (C. hirsutus), ki ima tudi strok (plod) popolnoma dlakav in vejicata relika (C. ciliatus), ki ima stroke gole dlakave kvečjemu po robu.
|
|
Lacko04.06.19 ob 22:44:speechless: Predstavitev 1A :speechless: Sedaj bomo tudi videli tisto kar smo neštetokrat že srečali in ker nismo vedeli tudi videli nismo. Bravo alenka :speechless:
|
|
Lacko03.06.19 ob 13:18Prvo vprašanje alenke2 je kar na mestu. Fotografija resnično ne nudi skoraj nobene opore, da bi lahko prepoznali rastlino kot Crantzev petoprstnik. Ker je na tem portalu prepogostno navajanje napačnih imen, je vprašanje še toliko bolj na mestu. Ali je ustvarjalcem res težko opisati znake, ki so privedli do sklepa o vrsti rastline, ali pa...... ali pa .... niso sigurni? Vedno se ne da vsega fotografirati zaradi situacije na terenu. Verjetno lahko rečemo kar sigurno pa bi bili drugi ustvarjalci in tudi obiskovalci zelo hvaležni, če bi fotografijo spremljal naprimer takšen ali drugačen tekst:" Iz korenike izrašča več stebelc v šopu, listi so večinoma peternati, posamični lističi so topo nazobčani le v zgornji polovici, najvišji zobec je nekoliko manjši od stranskih (ne tako izrazito kot pri zlatem p.) so štrleče dlakavi (ne tako gosto in prileglo srebrnodlakavi kot pri zlatem p.), steblo je štrleče dlakavo (pri zlatem p. je prileglodlakavo) " itd....itd..., To pač, kar je ustvarjalec z mentorjem pregledoval. Ali pa je mogoče to skrivnost, ki JE NI DOBRO DELITI Z DRUGIMI? Mogoče z ustreznimi komentarji z navedbo vira MFS, le spodbudite druge ustvarjalce k razmišljanju, da če se tudi hobi ukvarjajo z rastlinami je prepotrebno imeti vsaj najosnovnejšo literaturo? Vehementni odgovor, da so bili opravljeni pregledi po MFS, drugim, ki še nimajo te knjige je le v posmeh.
|
|
Lacko02.06.19 ob 16:12Krvavordeča krvomočnica G.sanguineum. Gozdna ima manjše cvetove:2-3 cm, krvavordeča pa 3-5cm, Gozva ima temnejše cvetove od teh, vijoličnomodre barve. Z lahkoto pa se loči po listih, ki so 5 dlanasto deljeni z jajčastimi roglji, ki so le nazobčani, na fotografiji pa so listi lističev, ki so črtalasti, ponovno deljeni na črtalaste roglje. Pravimo da so 2-3 x deljeni.
|
|
Lacko21.05.19 ob 17:49:speechless: Marička je mojster predstavitve. Zna pokazati to kar je potrebno :speechless:
|
|
Lacko19.05.19 ob 20:50:speechless: Se bi kar strinjal z Alenko, da bi bilo dobro da svoje povedo orhidologi. Po katerih kriterijih je rastlina prepoznana kot O. bilunulata? Po barvi ali še po čem? Je samostojna, v koloniji enakih ali uspeva nekaj primerkov v sklopu kolonije O. sulcata? O bilunulata je namreč razširjena v Španiji, mediteranski Franciji, Korziki, Sardiniji, Alžiru. Na celinski Italiji je že ni več. Pač pa je prisotna O. sulcata.
|
|
Lacko16.05.19 ob 22:19:speechless:
|
|
Lacko14.05.19 ob 16:14(kdaj in kako veste avtorji) pijavi tik pod fotografijo, z naštetimi značilnostmi, ki so pripeljale do zaključka o prepoznanju rastline. Naprimer vzemimo alenkino čopasto ptičje mleko, sicer je vse razvidno iz fotografije, le za primer: zgornje popke obdaja stožec “čopek” podpornih listov, listi so po robu resasti…………… G.) Sčasoma se bo poznavanje rastlin počasi korak po korak širilo, pa ne samo med ustvarjalci, ampak tudi med ljudi. Sem že predolg.
|
|
Lacko14.05.19 ob 16:14F.) O načinu objavljanja fotografij sprašuje Alenka. Ker ste javni medij v “etru” ne pa kakšna zaključena google skupina, ki si le medsebojno dopisuje in naključni obiskovalci (“vaš potencijalni stalni trg”) večinoma vidijo le naslovno stran portala, potem pa portal zapustijo, pa bom odgovoril tako: Da, bilo bi fajn za tiste rastline, kjer so njene značilnosti razvidne šele iz več detajlov. Za navadni zvonček, ki se ga da z lahkoto prepoznati na kakršnikoli fotografiji pa mislim, da bi bila neumnost siliti se s tem načinom, razen, če hoče ustvarjalec poudariti svoje sposobnosti prezentirati tudi najmanjše detajle. Pa vzemimo primer alenkinih fotografij navadne kropilnice: na fotogtrafiji 2 od 19381 je vsakomur, ki naključno in prvič vidi to rastlino takoj jasno po čem bo sam z lahkoto prepoznal rastlino (ki je še ni videl). To je fotografija z informacijami o rastlini! V primerjavi s fotografijo 1od19381 kjer vidi le neko “zeleno preprogo z belimi pikami” o rastlini pa ne izve ničesar in si misli, zopet se nekateri hvalijo, da poznajo rastline in zapusti portal. Pa z detajli ne gre pretiravati, zanimivi so le tisti, ki podajo o rastlini kakšno novo informacijo, torej imajo ”dodano vrednost”. V kolikor pa je fotografiranje detajlov fotografsko prezahtevno, pa mislim da z lahkoto podate dopolnilno informacijo v informativni vrstici avtorja, ki se včasih
|
|
Lacko14.05.19 ob 16:13” za ta produkt. Mogoče pa bo sčasoma ta portal postal veliko bolj privlačen za obiskovalce? Je pa odvisno od ustvarjalcev. Če novice v medijih niso zanimive za bralce, poslušalce, gledalce…..tak medij ali propade ali pa mora nekdo znatno finacirati obstoj. Zakaj se ustvarjalci borite za širše množice nezanimiv portal? D.) Komentarji ustvarjalcev se v glavnem pričnejo in zaključijo s smeškom, da se eden dreugemu nebi zamerili? Ali v kontekstu: “JAZ SEM……………….” O značilnostih rastline pa BORE MALO. Debatirajte o tem, zakaj je tej rastlini ime “tako” njej skoraj identični pa “tako tako” Če začnete sedaj ne bo idealno a s časom se bo kvaliteta debat in s tem portal bistveno izboljšala. E.) Očitno ustvarjalci portalov o živalih imajo ustrezno literaturo od koder črpajo informacije. Vsaka čast jim! Zakaj ustvarjalci portala rastline šele sedaj sprašujejo ali obstoja kakšna literature in ne premorejo niti najosnovnejše knjige MFS? Pa je potrebnih veliko več knjig, saj je rastlinskih vrst precej več kot vrst ptičev naprimer.
|
|
Lacko14.05.19 ob 16:13Bilo je zastavljenih nekaj vprašanj. A.) Da ne objavljam imam več razlogov. 1. Nimam fotografskih ambicij, še manj pa, da bi to prezentiral v “eter”. 2. Na terenu srečaš ljudi, ki imajo o portalu “rastline” dokaj negativno mnenje, da je portal nekrediilen. Pa je dovolj, da je le nekaj fotografij, ki kazijo verodostojnost informacij, da senca pade na ves portal. Zakaj kroži imidž portalov o živalih, pticah, metuljih…. kot o kredibilnih portalih? Ali morda zato ker so tam informacije točne in eksaktne? Ali smo obiskovalci krivi za takšno podobo portala? Ali ste mogoče ustvarjalci? Zakaj na terenu dobiš nasvet, pojdi na portal SMARA, tam so informacije točne, ne pa na portal fotonaravo rastline? Verodostojnost portala pa lahko izgradite le ustvarjalci z nekaj dobre volje in veliko vztrajnosti. Je kar veliko fotografij, ki so vredne ogleda. 3. Tudi če bi imel fotografske ambicije za objavljanje v eter, v portalu s takšnim slovesom nebi objavljal. B.) Vrednost medija se kaže v tem koliko je zanimiv za širše množice, ali se ga zaradi množičnosti da tržiti ali ne. Te širše množice pa so naključni obiskovalci, ki dvakrat-trikrat pogledajo na portal, potem pa obiske opustijo. Zakaj ga opustijo? Kakšno mnenje imajo O SEBI ustvarjalci pa v tržnem smislu blaga nima prav nobene vrednosti.. C.) Kot obiskovalec poskušam prenesti ustvarjalcem poglede obiskovalcev, se pravi “ trga”
|
|
Lacko13.05.19 ob 18:10:speechless: bilo bi fajn če bi bila prikazana tudi celotna rastlina, da se vidi razlika do drugih lakot. (za tiste ki se na lakote sploh še ne spoznajo)
|
|
Lacko13.05.19 ob 18:06:speechless: čeprav bi nekateri ustvarjalci najraje ukinili možnost oglašanja obiskovalcev tega portala bom vseeno v širjenje poznavanja rastlin ustvarjalcev podal informacijo da gre najverjetneje za navadno črnobino (Scrophularia nodosa) čeprav bi bilo fajn videti tudi liste z listnimi peclji, da ne gra za S. auriculata, ki uspeva v bližnji okolici Slovenije
|
|
Lacko13.05.19 ob 11:57Za fotografiranje medene ustne pri kukavicah res ni potrebno izkopavanje. Ali misliš da je? Dokler ti nekdo ne pove da je pri kukavicah potrebno fotografirati medeno usno jo pač še nisi fotografiral, odkar pa te je nekdo na to opozoril pač boš v naprej fotografiral tudi medeno ustno in tako dalje. Pri dvocvetnem žafranu Če misliš C. biflorus subsp biflorus pa s podrobnim opazovanjem (brez izkopavanja) lahko prav lepo ugotoviš, da se od progastega loči po dveh cvetovih iz iste čebulice in po listih, ki so znatno daljši (višji) od cvetov, kajti pri progastem so cvetovi samo enojni in listi so mnogo nižji od cvetov. Torej ni potrebno izkopavanje, če te na to nekdo opozori. Sam pa si denimo objavil fotografijo kot progasti žafran. Potem pa užaljeno odreagiraš, po intervenciji, da ti nekdo soli pamet?
|
|
Lacko13.05.19 ob 10:33Florijan. Super hvala za komentar. toda. Ali ustvarjalcem res pade krona iz glave, če dobijo opozorilo in namig, da bi v bodoče bilo dobro če prikažejo tudi "to pa to". Lep primer je fotografija okrima, ki o isti rastlini pove mnogo več kot, če bi bila fotografija brez dela kjer je lepo razvidna medena ustna. Nekateri so očitno doumeli namen komentarja, kaj bi bilo dobro v prihodnje, nekateri pač niste.
|
|
Lacko12.05.19 ob 15:29Glede na sedeče liste je najverjetneje okroglolistni podraščec A. rotunda. Naslednje leto pa preveriti za potrditev, da je cvetna ustna približno daljša kot cvetna cev in vsaj z notranje strani s temnimi rjavimi lisami ali lisasta v celoti.
|
|
Lacko12.05.19 ob 14:44:speechless: odličen način predstavljanja rastlin.
|
|
Lacko11.05.19 ob 18:52Prosim preberite kaj sem najprej napisal. Sploh ne trdim, da ni taprava! Še enkrat prečitajte prvi komentar. in upam, da so se ustvarjalci iz celotnega konteksta te razprave le nekaj naučili, da bodo prihodnjič bolje oboroženi z znanjem kako prezentirati nekaj širši množici. Iz celotne razprave pa se bojim, da ustvarjalci niso doumeli, da je korektno pri kukavicah objaviti tudi fotografijo na kateri je vidna medena ustna ne samo cvet od strani. Tudi pohvalimo lahko za zelenčka fotografsko ustvarjalsko žilico avtorja. Za prihodnjič pa upam, da bodo tudi drugi doumeli, da v tem primeru manjka ena informacija. Še enkrat ponavljam. Tudi če trdite da iz drugih virov veste da je rastlina ta prava. To iz fotografije ni razvidno in upajmo, da bo naslednjič prisotna tudi druga fotografija, ki to pomanjkanje informacije dopolni.
|
|
Lacko11.05.19 ob 17:49Ni mi jasno za kakšno strogost gre? Če se opozori na nekaj, kar bi kvaliteto tega portala izboljšalo in bi se sčasoma ustvarjalci zavedeli, da te informacije pošiljajo v eter med široko množico ljudi? Zakaj pa objavljate na internetu, če "samo klepetate med seboj"? Pri glavincih so nekateri že doumeli, da glavince prepoznamo po ovojku, ne pa po fotografiji koška s cvetobi od zgoraj. Pri različnih rodovih so za prepoznavanje rastlin pač značilni različni detajli. Vsaj to bi pa že mogoče bilo fajn, pred objavo "v eter". Zakaj je ustvarjalcem vsako mnenje, ki ni zelenček užalostitev osebnosti ustvarjalca? O izginjanju članov pa bi postavil vprašanje: Zakaj pa nebi ustvarjalci napredovali in bili čedalje bolj informirani in čedalje več vedeli? Samo z zelenčki ne bodo napredovali.
|
|
Lacko11.05.19 ob 17:33:speechless: n pisec super! Lep dokaz če človek hoče se lahko uči. Samo tako naprej. In iz ljubiteljev bodo ustvarjalci postali poznavalci. Še enkrat kar tako naprej in lep zgled za tiste, ki pravijo....
|
|
Lacko10.05.19 ob 23:04Stvar je zelo enostavna, metuljasta ima enobarvo medeno ustno, križanec pa lisasto obarvano, sicer sta cvetova od strani identična, se pa razlikujeta od ostalih kukavic. Barve pa so pri kukavičevkah poznano variabilne. Še veliko umetniških užitkov, ki jih razvijajte še naprej, a prosim bodite obzirni do obiskovalcev tega portala. (O obzirnosti sem nekaj že bral?) Ali pa mogoče ustanovite portal »umetniško izražanje«, kje rastlin sploh ni treba imenovati?
|
|
Lacko10.05.19 ob 23:03Torej, ali se avtorji (10-50) požvižgajo na to, da trosijo v eter polresnice in zavajajo obiskovalce (sigurno koliko jih je bo vedel admin, verjetno pa gre v tisoče ali pa so opustili obiskovanje) ali pa tudi sami ne vedo točno, kateri znaki okarakterizirajo določeno rastlino, da jo prepoznamo kot »to pa to«. Pričujoči fotografiji, ki je očitno fotografsko uspela, v tem primeru manjka še fotografija medene uste »ala front«, pa četudi ne tako fotografsko uspešna, s čimer bo avtor drugim pokazal in sebi dokazal, da mu je jasno zakaj se ta rastlina tako imenuje.
|
|
Lacko10.05.19 ob 23:02Za fotografijo, so že drugi prilepili kakšnega zelenčka. V likovno in fotografsko vrednost ali kvaliteto fotografije se ne bom spuščal in prepuščam to delo tistim, ki se na to spoznajo. Botanično pa! Lahko verjamem, da je metuljasta ali pa tudi ne! Takšno fotografijo boste dobili tudi pri križancu med metuljasto in navadno kukavico. Kar pomeni, da je fotogtafija botanično ivalid, ali pa manjka še ena fotografija, ki mogoče na dane okoliščine (smer svetlobe) ne bi dala takšnih umetniških užitkov avtorju, bi pa obiskovalcem tega portala nudila nedvoumen dokaz, da gre res za metuljasto kukavico. Pa prosim, ne jemljitega čisto samo osebno, kajti očitno je to »sistemska napaka« portala rastline, glede na odziv ustvarjalcev portala, ki se kaže z lepljenjem všečkov.
|
|
Lacko08.05.19 ob 10:51:speechless: :speechless: :speechless: :speechless: :speechless:
|
|
Lacko07.05.19 ob 18:32Da. Po MFS bi glede na zobce ovojkovega priveska (črn rob), ki so mnogo krajši od širine suhokožnatega črnega roba, bi lahko bil C. mollis. Vendar ga v novejših razdelitvah, ko so takšni glavinci razvrščeni v rod Cyanus ne boste našli rastline (taksona) z imenom Cyanus mollis ampak so vključene v Cyanus montanus to je gorski glavinec (mogoče bo tudi v slovenščini čez par let dobil drugo rodovno ime), Pa še to: Ta oblika ne mara osončenih odprtih leg. vsaj nekoliko osenčene naj bi bile ali po legah redkih gozdov.
|
|
Lacko07.05.19 ob 10:46Hvala AS za informacije :-P potem bo res verjetno kar držalo.Vidki pa :speechless: za njene oči
|
|
Lacko06.05.19 ob 22:21:oops: Kateri znak napeljuje na križanca? Barva? Čelada? Medena ustna? :oops: Razen barve je vse od pikastocvetne. Barve pa so pri kukavičevkah lahko zelo variabilne. Je bila kje v bližini najdena tudi trizoba? Pravi čas za njeno cvetenje.
|
|
Lacko04.05.19 ob 20:32Še učinkoviteje pa nabavit knjigo, da človek sproti sam sebi dopolnjuje detajle. :?:
|
|
Lacko04.05.19 ob 20:23Pri pojalnikih »umetniški vtis« kaj hitro zavede, mogoče le videz O. gracilis nekoliko izstopa, da je lažje prepoznaven. Knjiga Mala flora Slovenije lahko pri težaškem delu pomaga, za orientacijo kaj je potrebno pri rastlinah pogledati.
|
|
Lacko04.05.19 ob 20:21Praktično misija nemogoče. Žal. Barvo in ukrivljenost venčne cevi vidimo. Pri prisotnosti dveh predlistov pri krovnem listu pa se že zatika. Potrebno je poznati še barvo brazde, kako visoko nad dnom venca so prašnične niti prirasle, ali so prašnične niti gole, dalakve ali žlezavodlakave, pestič gol, ali dlakav........itd.
|
|
Lacko04.05.19 ob 09:0510 x :speechless: Kar pogostno je potrebno pri rastlinah uporabiti ta sistem, da se prikaže za katero rastlino gre. odlično.
|
|
Lacko29.04.19 ob 23:37:speechless:
|
|
Lacko23.04.19 ob 23:18A.lutea - rumeni podraščec, ker je cvetna ustna mnogo krajša od cvetne cevi. A. palida ima cvetno usnto približno enako dolgo kot cvetno cev.
|
|
Lacko23.04.19 ob 23:09Samo takšna fotografija (pa pri glavincih je isto) je povod za razširjanje zmede in napačnih informacij o rastlini.
|
|
Lacko23.04.19 ob 23:07ne ostalih podrobnosti, ko ta tri ptičja mleka ločijo med seboj. Edino bližnji detajl plodu loči kochovo od ostalih dveh, cvetov pa ne.
|
|
Lacko23.04.19 ob 23:05po čem se Kochovo razlikuje od kobulastega in razprtega. Bližnji detajla samo cveta je pri vseh treh identičen. Saj fotografija ne nudi občutka ne velikosti
|
|
Lacko23.04.19 ob 23:00Ne! mogoče sem neroden pri izražanju! Lokacija ni pomembna. Mislim, pa da bi tisti, ki te rastline še niso srečali lahko na fotografiji videli
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:38o rastlini dodajte. alenka 2 je lepo ilustrirala način :speechless: NAJ FOTONARAVA NE BO VIR NAPAČNIH INFORMACIJ ! :speechless:
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:35tudi zavajajoče, če avtorji stremijo le k likovni afirmaciji sebe kot fotoustvarjalca. Kar ni nič narobe, le informativno fotografijo
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:33Nisem vstrajal! Pri občasnih vpogledih na ta portal, pa mi je postalo takoj jasno, da so na tem portalu fotografije rastlinsva lahko
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:32da gledajo triumfetijevega, pa me je z rokami ob bok nadrla, da ona že ve, saj je ONA V FOTO-NARAVI VIDELA, daje takšen gorski.
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:31mladenk, od katerih je ena pred časom vehementno na Nanosu razlagala da imajo pred seboj gorski glavinec, sem hotel umirjeno objasniti,
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:27nobenih dvomov. Bravo alenka 2 :speechless: Na ta portal sem postal pozoren po nekaj izkušnjah v naravi, za primer skupini zrelejših
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:25Naj nadaljujem klepetanje z maričku tukaj, kot iz botaničnega vidika zelo lep primer prezentacije rastline, kjer tudi fotografija ne dopušča
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:23previdnost mislim pričakovana. Mogoče bi uvid olajšala tudi fotografija habitusa. S plodom, pa bodo vsi dvomi odpadli in boš sigurna!
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:20strokovnjaki prtičja mleka okrog Sežane prepogosto obravnavajo kot agregat kobulastih p.m., torej že poznani podatki niso sigurni je
|
|
Lacko23.04.19 ob 15:17Marička saj ne trdim, da verjetno ni pravilno. Le to hočem povedati, da iz fotografije detajla razprtega cvetu se tega ne vidi. Ker pa tudi
|
|
Lacko19.04.19 ob 20:57Za potrditev na neznani lokaciji, da gre za Kochovo pa bo potrebno počakati na plodove. Žal :cry:
|
|
Lacko19.04.19 ob 20:55jaz in še mnogi drugi zelo hvaležni, če se poleg estetike pri rastlinah prezentira tudi značilnosti posamezne vrste.
|
|
Lacko19.04.19 ob 20:52dveh, kar pa je še zelo prezgodaj. Ostala dva pa se v polni vegetaciji medsebojno ločita po habitusu. Mislim, da bi bile vike, pike, alenke2
|
|
Lacko19.04.19 ob 20:50identična. Ali je lokacija poznana že od prej? Namreč okrog Sežane uspevajo vsa tri. Kochovega se da po plodovih z lahkoto ločiti od ostalih
|
|
Lacko19.04.19 ob 20:49:speechless: za fotko. Samo iz nje ni jasno ali gre za O. Kochii, O. umbelatum ali O. divergens, kajti v začetni fazi so vsa tri zelo
|
|
Lacko11.04.19 ob 09:34MFS se bi med seboj lahko sporazumevali.
|
|
Lacko11.04.19 ob 09:33Pa še to v tujih virih, dobiš že nove dopolnitve in razvrščanja rastlin, ki jih MFS (2007) še ne zajema. Če pa se vsi naslanjamo na domačo
|
|
Lacko11.04.19 ob 09:31ne bo šlo. Je pa Mala flora za začetnika kar zoprna (samo tekst z nekaj bornih skic). dokler se ne privadiš načinu in terminologiji.
|
|
Lacko11.04.19 ob 09:28Ročač. žal bo treba kar nekaj literature. Tuje s fotografijami in pa brez domače Male flore Slovenije, ki žal že dolgo ni bila posodobljena
|
|
Lacko11.04.19 ob 09:25:speechless: Super. Tukaj pa se nekaj da videti :-D . Da, gorski glavinec.
|
|
Lacko10.04.19 ob 22:58predstavo ob gledanju fotografije. Sam žal ne vidim razločno (noge mravelj me begajo) ali so vse resice črne tako kot rob ovojkovih listov?
|
|
Lacko10.04.19 ob 22:51AS pozdravljen Verjetno gre res za gorski glavinec (Centaurea montana) Ti ki si rastlino videl v živo imaš sigurno drugačno
|
|
Lacko10.04.19 ob 15:51Tako od zgoraj sta lahko popolnoma identična še triumfetijev g. in mehki g. Prepriča le pogled na ovojek od strani.
|
|
Lacko10.04.19 ob 15:50za fotografijo :speechless: :speechless: Da pa je gorski, pa lahko le zaupamo. Priveskov ovojkovih listov ni videti.
|
|
Lacko07.04.19 ob 13:37Madzodiam, oprosti malo sem zmeden. Ptice niso moje področje. Kakšni pa so vrhunski posnetki, če ta ni?
|
|
Lacko26.03.19 ob 15:50:-D Ta pa dela stojo na glavi :speechless:
|
|
Lacko25.03.19 ob 18:20Smara hvala! Tudi lokalno pripadnost je dobro poznati. :-D
|
|
Lacko24.03.19 ob 20:47:speechless: :speechless: :speechless: zadetek v nulo.
|
|
| Št. slik:160 (št. strani:3) |
|
1 | |
|
|
